Društvo novinarjev opozarja: v predlogu zakona o STA namesto varovalk nesmiselne omejitve

Vlada danes kljub nekaterim drugačnim napovedim ni obravnavala predloga zakona o STA. A se je Društvo novinarjev Slovenije kljub temu oglasilo s svojim stališčem o predlogu, pri čemer so se naslonili na besedilo, ki ga je vladi posredovalo ministrstvo za kulturo. Predlog po ugotovitvi društva ne izboljšuje ureditve glede financiranja STA.

Poleg tega uvaja pretirano birokratizacijo dela in postopkov osrednje tiskovne agencije v državi ter nekatere nesmiselne omejitve. Prav tako ne upošteva niti predlogov evropskega akta o svobodi medijev niti določenih pripomb in predlogov, ki so bili jasno izraženi že med lansko javno razpravo, so opomnili.

Da Slovenska tiskovna agencija (STA) potrebuje nov zakon, na agenciji in v društvu poudarjajo že dlje časa, najbolj glasno pa od takrat, ko je vlada Janeza Janše za več kot 300 dni ustavila financiranje agencije. "Pred propadom so jo morali rešiti državljani z donacijami," so spomnili v društvu.

Glede na to so pričakovali, da bo novi zakon prinesel agenciji zlasti dodatne varovalke pred morebitno samovoljno ustavitvijo financiranja. "Zdi pa se, da ji namesto tega več kot leto dni po javni razpravi in zaključku dela delovne skupine za prenovo predlog prinaša dodatne birokratske ovire in nesmiselne omejitve," so kritični.

V javni razpravi o predlogu zakona so opozarjali na neutemeljeno skrajševanje mandata direktorja STA in na tvegane določbe o preverjanju potrebe po obstoju gospodarske javne službe informiranja vsakih 10 let. Te so bile vmes že izključene iz besedila, a se vanj vračajo. Pri tem pa po opozorilu društva ni jasno, na podlagi katerih meril bo ta presoja opravljena.

Po navedbah društva ministrstvo vztraja, da tako presojo terja sklep Evropske komisije iz leta 2011, zanemari pa, da je bil vmes tudi zaradi začasne ukinitve financiranja STA sprejet evropski akt o svobodi medijev. V skladu z njim morajo članice EU zagotoviti, da so ponudniki javnih medijskih storitev upravičeni do preglednih in objektivnih postopkov financiranja, zaradi katerih so finančna sredstva za opravljanje njihove naloge javne službe ustrezna in stabilna. Ti postopki pa tudi omogočajo predvidljivost njihovega načrtovanja in razvoj v okviru njihove naloge javne službe.

Kot so dodali v društvu, bi moralo biti tako financiranje glede na evropski akt po možnosti določeno in dodeljeno na večletni osnovi. To je še nekaj, česar predlagatelj ni upošteval, saj predlog predvideva letno financiranje na podlagi podpisa vsakoletne pogodbe s pristojnim ministrstvom.

Namesto financiranja glede na evropski akt se v predlogu "naenkrat pojavlja omejitev dolžine agencijskih novic na 3000 znakov". Zakaj bi z zakonom omejevali obseg informacij v posamezni novici in s tem posegali na področje novinarske in uredniške avtonomije, jim ni jasno.

Predlog prav tako predvideva, da agencija načrtuje obseg gospodarske javne službe na podlagi povprečij produkcije na tedenski ravni, in to celo na posameznih vsebinskih področjih za tri leta nazaj. Pri tem se v društvu sprašujejo, kako bi to lahko koristilo agenciji, ki je financirana na letni ravni na podlagi letne produkcije.

Nenazadnje v predlogu ostaja določba, do katere so že bili kritični. V skladu z njo cenike za storitve gospodarske javne službe potrjuje vlada, in ne nadzorni svet agencije.

"Zdi se, da želi zakonodajalec agencijo spremeniti v nekakšno birokratsko, togo organizacijo javnega sektorja, namesto da bi ji zakon omogočil in jo podprl pri tem, da ostane razvojno naravnana in odzivna na potrebe medijskega trga, zaradi katerih je konec koncev ustanovljena, in da se ukvarja s kakovostjo vsebin, ne njihovim štetjem," so zapisali.

Ob koncu so se dotaknili predloga za obravnavo v DZ po nujnem postopku. Ker je od javne razprave o predlogu minilo leto in pol, ugotavljajo, da se je predlagatelj sam spravil v časovno zanko. Prav tako se je po njihovih navedbah sam spravil v položaj, ko "obstaja bojazen, da bo treba na vrat na nos spet sprejeti pomanjkljiv zakon". Da se to ne bi zgodilo, pozivajo k vnovičnemu, a hitremu premisleku o posameznih določbah.